> For the complete documentation index, see [llms.txt](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/llms.txt). Markdown versions of documentation pages are available by appending `.md` to page URLs; this page is available as [Markdown](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/zacetek/uvod.md).

# Uvod

#### Paradoksi življenja v Sloveniji

#### 1. Drage nepremičnine

Ko tujec obišče Slovenijo, je najprej presenečen nad urejenostjo okolja, lepoto narave ter čistočo. Mnogo tujcev se zato odloči, da bi poiskusili življenje v Sloveniji. Ko pa se zanimajo za nakup nepremičnin v večjih slovenskih krajih ali ob obali, so izredno presenečeni nad visokimi cenami, primerljivimi z drugimi mnogo bogatejšimi državami.

Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente, vlagajo v nepremičnine in jim s tem dvigujejo ceno. Trenutna vrednost nepremičnin v Sloveniji je **90 milijard €**, slovenski BDP za primerjavo znaša **52 milijard €**.

[Vzajemci: Slovenci ostajajo v depozitih kljub inflaciji](https://www.vzajemci.com/clanek/kljub-povisani-inflaciji-slovenci-ostajajo-v-depozitih)

***

#### 2. Veliki bančni depoziti

V slovenskih bankah trenutno ob ničelnih obrestih leži okrog **25 milijard €**, ki jih inflacija počasi, a zanesljivo uničuje. Ker Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente, vlagajo denar v banko. Trenutna vrednost bančnih depozitov: **25 milijard €**, premoženja v slovenskih vzajemnih skladih pa nekaj nad **4 milijarde €**. Iz teh 4 milijard € “mojstri slovenskega finančnega parketa”, ki drug drugemu podeljujejo nagrade za katastrofalno slabe donose, vsako leto posesajo okrog <mark style="color:red;">**120 milijonov €**</mark> in jih vtaknejo v lasten žep.

***

#### 3. Nevzdržnost pokojninskega sistema

Ker je rodnost v Sloveniji nizka, se veča odstotek starejših, ki prejemajo pokojnine, in manjša delež mlajših, ki plačujejo v pokojninski sklad. Pokojninski sistem, kot smo ga poznali vse od druge svetovne vojne naprej, se bo prej ali slej sesedel. Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente, ne vlagajo denarja za starost.

[Delo: Petina Slovencev starejših od 65 let](https://www.delo.si/novice/slovenija/petina-slovencev-starejsih-od-65-let/)

***

#### 4. Prizanesljiva obdavčitev finančnih instrumentov

Slovenija omogoča davčne ugodnosti, ki bi jih zavidale mnoge kapitalistične države. Če slovenski davčni zavezanec drži delnice ali obveznice v vzajemnem skladu **vsaj** <mark style="color:$success;">15 LET</mark> **in en dan**, in uporabi sklad, ki reinvestira dividende, **ne bo nikoli plačal FURS-u niti centa**.

Slovenija v tem primeru slovenskim davčnim zavezancem (ne pa tujcem) služi kot najboljša <mark style="background-color:$success;">legalna davčna oaza.</mark> Ker pa Slovenci niso vešči vlaganja v finančne instrumente ne znajo izkoristiti blagohotne zakonodaje v svojo korist.

***

Vprašamo se lahko zakaj več Slovencev ne vlaga v sklade namesto v nepremičnine, zakaj puščajo denar na bančnih računih namesto da bi si s pametnim vlaganjem olajšali starost? Kot povsod drugod se odgovor vsaj deloma skriva v preteklosti.

* V Kraljevini Jugoslaviji je Ljubljanska Borza delovala med leti 1924-42. V komunistični SFRJ smo imeli socialistično gospodarstvo: trgi vrednostnih papirjev so bili takrat umazana beseda katere se je vsakdo izogibal - prav tako kot se danes vse slovenske finančne institucije izogibajo besede pasivno investiranje. Borza v Ljubljani je bila ponovno odprta šele 26. decembra 1989.
* Ker ima investiranje v Sloveniji relativno kratko tradicijo - in je v primerjavi z ZDA slabo regulirano - so Slovenski vlagatelji v preteklosti zelo pogosto bili žrtve najrazličnejših prevarantov in danes zaradi slabih izkušenj svoj denar težko zaupajo komerkoli.<br>

\
Večina Slovencev je žal **finančno nepismenih** (posledica komunizma) in istočasno neizmerno **naivnih** (posledica majšinskega statusa Slovencev v Avstroogrski, kraljevini SHS in kasneje komunistični Jugoslaviji).\
V Avstroogrski se je splačalo biti "priden". Za razliko od Srbov so nam Slovencem vladali prosvetljeni absolutisti avstrijskega dvora ki so nagrajevali poslušne ljudi. Slovenski narod je tudi pravljice napisal tako da bi se med narodom ohranjala prilagodljivost in skromnost. Ko Krpan premaga Brdavsa ne vzame za ženo princese ampak mu je dovolj da ministru Gregorju "pove svoje" in da od cesarja dobi dovoljenje za trgovanje s soljo.\
Prav tako je današnjemu slovenskemu vlagatelju dovolj da dobi samo polovico profita, drugo pa - zato da ne bi delal problemov - prepusti slovenskim institucijam. Da bi primerjal donose VEPov aktivno vodenih skladov s pasivnimi ETFi večini slovenskih vlagateljev še na misel ne pride. Nekaj zaradi lenobe, nekaj pa tudi zato da se ne bi zamerili "svetovalcem" ki mu lažejo da noč in dan "bdijo" nad njihovim kapitalom.\
Finančno nepismeni naivneži zato kot majhni otroci razumevanje nadomestijo s čustvi: pri stiku s finančnimi “strokovnjaki” vlagatelji ki ne znajo in nočejo računati padajo na krilatice, prijazne besede in obljube. Če bi jaz služil denar s prodajo vrednostnih papirjev ne bi želel da moje stranke karkoli vedo. Stranke ki ne vedo nič se da impresionirati z zaigrano prijaznostjo, lepo obleko, usnjenimi naslonjači in množico tabel ki jih nihče ne razume.   \
&#x20;\
Mnogo Slovencev žal z lahkoto pada na visokodoneče besede za katerimi vedno stoji samo nateg. Npr&#x20;

* United Funds of **Success**; Finančna Hiša: **stil, eleganca, neskončnost**; **plemenitenje s pomočjo algoritmov umetne inteligence**;&#x20;
* **Flegma** naložbeno zavarovanje Generali;&#x20;
* Naložbena **Zvezda AS** Generali;
* SOP (Sklad obrtnikov in podjetnikov) ustanovljen leta 1956, ki že ves čas svojega obstoja dosega nadpovprečno donosnost!

Mnogi žal ne poslušajo Buffetta ki svetuje da vse vlagate v SP500. Nekaj je v slovenskem narodu da obožuje pravljice in ga je možno 100 krat potegniti za nos. Ko je 100 krat razočaran namesto da bi dozorel začne iskati novega stoprvega lažnjivca.\
\
Tukaj se ne bi podrobneje spuščali v očitne goljufije kot jih vidimo spodaj. Slednje ki vse obljubljano fantastične in sigurne donose. Ko vlagatelj nakaže denar lahko na zaslonu spremlja neizmerno rast vložka tako da vlaga vse več. Težave nastopijo šele takrat ko hoče vlagatelj sredstva dvigniti: takrat goljufi zahtevajo še več denarja za administrativne stroške. Ker vlagatelj noče izgubiti začetnega vložka na začetku običajno uboga, vendar se zahteve po dodatnih plačilih stopnjujejo. Ko vlagatelj preneha pošiljati denar goljufi komunikacijo prekinejo.\
Denar ki ga vlagatelj vidi na svojem računu ni nikoli obstajal, saj so tovrstni računi lažni: \
&#x20;

> [Siol: Kaj se zgodi, če nasedete tej prevari, ki izbira za žrtve Slovence](https://siol.net/digisvet/nasveti/kaj-se-zgodi-ce-nasedete-tej-prevari-ki-izbira-za-zrtve-slovence-477120)
>
> [Varni na internetu: Investicijske prevare s kriptovalutami](https://www.varninainternetu.si/ne-nasedajte-obljubam-o-bajnih-zasluzkih-na-kripto-trgovalnih-platformah/)
>
> [24ur: V forex vložila več tisočakov, na koncu ostala brez denarja](https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-forex-vlozila-vec-tisocakov-na-koncu-ostala-brez-denarja.html)
>
> [24ur: Misleč, da vlaga v kriptovalute, prevarantom nakazal 60.000 evrov](https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/mislec-da-vlaga-v-kriptovalute-prevarantom-nakazal-60000-evrov.html)

***

### Legitimne alternative

V nadaljevanju se bomo posvetili legitimnim institucijam (Slovenskim borznim hišam in zavarovalnicam), načinu njihovega delovanja ter razkrili kako Slovenski davčni zavezanci lahko zaobidejo Slovenske parazite ter kupijo pasivne ETFe kjer so vstopni in letni stroški od 10 do 100 krat nižji, donosi pa temu primerno mnogo višji.

Za primerjavo navajam povprečne letne stroške (provizije za upravljanje) v % vrednosti celotnega portfelja:

> [Kaj je ETF in kakšne so razlike v primerjavi z vzajemnim skladom? ](<https://www.vezovisek.si/kaj-je-etf-in-kaksne-so-razlike-v-primerjavi-z-vzajemnim-skladom/&#xD;&#xA; >)
>
> [EFT skladi: možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!](<https://www.vezovisek.si/eft-skladi-mozno-je-splaca-se-tudi-z-majhnimi-zneski/&#xD;&#xA; >)

| Vrsta sklada                              | Letni stroški (%) | Na voljo slovenskim rezidentom?            |
| ----------------------------------------- | ----------------- | ------------------------------------------ |
| Ameriški indeksni skladi in pasivni ETFi  | 0 – 0.20          | Ne                                         |
| Evropski pasivni ETFi (UCITS)             | 0.03 – 0.40       | Da, vendar o tem finančna industrija molči |
| Slovenski indeksni skladi in pasivni ETFi | ne obstajajo      | Ne                                         |
| Ameriški aktivno vodeni skladi            | 0.67              | Ne                                         |
| Slovenski aktivno vodeni skladi           | 2.5               | Da, agresivno oglaševani                   |

***