> For the complete documentation index, see [llms.txt](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/llms.txt). Markdown versions of documentation pages are available by appending `.md` to page URLs; this page is available as [Markdown](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/teoreticni-del/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-bil-ves-kapital-vlozen-samo-v-pasivne-sklade.md). # Kaj bi se zgodilo če bi bil ves kapital vložen samo v pasivne sklade Borza BI prenehala s trgovanjem. Ker vrednosti delnic ne bi več odsevale realne vrednosti podjetij bi prišlo do popolnega kaosa: > [Jack Bogle envisions 'chaos, catastrophe' in markets if everyone were to index (yahoo.com)](https://www.yahoo.com/news/jack-bogle-envisions-chaos-catastrophe-markets-everyone-indexed-194610197.html) **Strokovnjaki predvidevajo da mora biti vsaj 10 do 25% kapitala vloženega v aktivne sklade da trg normalno deluje.** Ta odstotek je majhen zato ker investiranje v pasivne sklade ne spreminja valuacije delnic (razmerja med vrednostmi delnic in zaslužki podjetih. Z drugimi besedami: pasivni skladi ne spreminjajo price to earning ratio pač pa mu samo sledijo): 1. Indeksni skladi ne ugibajo katere delnice bodo v bodoče bolj uspešne. Vsi indeksni skladi so zatorej statični: le okrog 2 % delnic pasivnega sklada se zamenja v enem letu (“turn over” v pasivnih skladih je okrog 2%; v aktivnih skladih pa v povprečju okrog 50%, lahko pa tudi preko 100%). Indeksni sklad proda delnico samo takrat ko ta delnica ne ustreza več kriterijem indeksa in ne takrat ko se dozdeva da bodo zaslužki te delnice v bodoče slabši. Če bodo zaslužki v bodoče v resnici slabši se bo delež delnice v indeksu tako in tako zmanjšal sam od sebe, delež zmagovalcev pa se bo posledično prav tako povečal sam od sebe: do obojega bo prišlo brez intervencije upraviteljev! 2. Ker indeksni skladi dosledno posnemajo kapitalizacijo trga posledično tudi ne spreminjajo razmerja med cenami posameznih delnic. Če v indeksu SP500 delnica A predstavlja 2.345% delnica B pa 1.001% kapitala, bo 2.345% kapitala indeksnega sklada ki posnema SP500 šel v nakup delnice A, 1.001% pa v nakup delnice B. Z drugimi besedami, v vsako delnico bo indeksni sklad vložil isti delež kapitala: > Trenutno je v ZDA približno polovico kapitala investiranega v pasivne sklade, torej je do meje 75-90% še daleč. > *** **Kaj pa bi se zgodilo če bi meja 75–90% vendarle bila presežena?** Zaradi nezadostnega trgovanja bi se pojavile podcenjene in precenjene delnice katere je danes praktično nemogoče najti. Posledično bi se pojavili aktivni upravljalci ki bi podcenene delnice vstavili v svoj portfelj, precenjene pa prodali; s tem bi ogromno zaslužili in ponovno vzpostavili red. Pa ne zato ker bi imeli radi indeksne sklade temveč zato ker imajo radi denar. > [If Everyone Bought Index Funds – Biglaw Investor](https://www.biglawinvestor.com/if-everyone-bought-index-funds/) Skratka, razloga za preplah ni. Wall Streetu se zahvalite za njihov trud in za minimalne stroške kupujte pasivne sklade ki že odsevajo vse bodoče potencialne zaslužke: če ste davkoplačevalci Slovenije kupite pasivne ETFe, če nočete imeti opravka s FURSom kupite pasivne akumulacijske ETFe, če pa ste davkoplačevalci ZDA kupite indeksne sklade. Vse delo za celoten planet opravljajo največji trgovalci Wall Streeta, takoimenovani market makers: 90% je profesionalcev ki obračajo ogromne količine denarja za svoje stranke, največkrat so to pokojninski skladi. > > > > > > > Ker so ti profesionalci zelo dobro izobraženi, izkušeni, in ker imajo najboljši dostop do vseh informacij je cena ki jo delnice dosežejo med trgovanjem na borzi najbolj realna trenutna cena ki že odseva tudi vse prihodnje potencialne zaslužke. Dokler market makerji opravijo od 10 do 25% vseh transakcij, preostanek pa zapolnijo pasivni skladi, bodo cene delnic odsevale realno intrinzično vrednost podjetij. Slovenske “plemenitelje” lahko brez strahu odpustite ker njihovih “uslug” ne potrebujete. Če imate preveč denarja ga raje poklonite v dobrodelne namene. ***