> For the complete documentation index, see [llms.txt](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/llms.txt). Markdown versions of documentation pages are available by appending `.md` to page URLs; this page is available as [Markdown](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/teoreticni-del/financni-instrumenti/vzajemni-skladi-mutual-funds.md).

# Vzajemni skladi (mutual funds)

Gre za košarico instrumentov ki vsebujejo individualne finančne instrumente (delnice, obveznice, ostalo). Prvi moderni vzajemni sklad se je pojavil v ZDA leta 1924.

Borzna hiša kupi na borzi delnice, obveznice, oboje, ali še kaj tretjega. Vse to ima v okviru svojega vzajemca. Manager borzne hiše (upravnik sklada) izbere finančne instrumente preudarno (aktivni skladi) ali naključno (pasivni skladi). Ko se borza zapre ob 16. uri v NYC (NYSE ali NASDAQ) oz Chicagu (Chicago mercantile exchange) borzna hiša preračuna vrednost sklada do približno 17. ure. Ta cena velja za vse tiste ki so s skladom trgovali pred 16. uro. Za one ki so sklad kupili ali prodali po 16. uri pa velja cena naslednjega delovnega dne (cena ki jo borzna hisa izračuna do priblizno 17. ure en delovni dan kasneje).

Klient lahko v vzajemni sklad vloži katerokoli vsoto denarja ki presega minimalni nakup, nato borzna hisa preračuna vrednost vzajemca na 3 decimalke.

V ZDA morajo vzajemci dividende izplačati investitorju, običajno 4 krat na leto, to pa zato da država od dividend lahko pobere davke. V Evropski Uniji (EU) je davkarija manj požrešna: 

* vzajemci lahko dividende izplačujejo (distributing funds) in s tem prikličejo davkarijo, ali pa jih reinvestirajo (accumulating funds) in se na ta način izogneju plačilu davka na dividende.

Ker z vzajemci trguje borzna hiša in ne borza, so vzajemni skladi na voljo le davčnim zavezancem (rezidentom) države v kateri borzna hiša deluje.

***