> For the complete documentation index, see [llms.txt](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/llms.txt). Markdown versions of documentation pages are available by appending `.md` to page URLs; this page is available as [Markdown](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/teoreticni-del/financni-instrumenti/pasivni-vzajemci-indeksni-skladi-index-funds.md).

# Pasivni vzajemci (indeksni skladi = index funds)

Nimajo aktivnega managerja pač pa vsebujejo večino delnic ali obveznic ki so na razpolago v okviru indeksa ki mu sledijo. Vsak pasivni sklad ima lahko odgovarjajoči ETF.

Najbolj znani so sledeči indeksi:

#### <mark style="background-color:blue;">ZDA</mark>

* Dow Jones (DJ) vsebuje delnice 30. največjih in najboljših podjetih ZDA.

> [https://en.wikipedia.org/wiki/Dow\_Jones\_Industrial\_Average](<https://en.wikipedia.org/wiki/Dow_Jones_Industrial_Average&#xD;&#xA; >)

* Standard and Poor 500 (SP500) vsebuje delnice 500. največjih in najboljših podjetih ZDA (torej vsebuje tudi vse delnice indeksa DJ).

> <https://en.wikipedia.org/wiki/S%26P_500>

* Wilshire 5000 vsebuje približno polovico vseh ameriških delnic, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Trenutno vsebuje nekaj manj kot štiri tisoč delnic.

> <https://en.wikipedia.org/wiki/Wilshire_5000>

* Russell 3000 prav tako kot Wilshire 5000 vsebuje malo manj kot polovico delnic ameriških podjetij, torej vsebuje tudi vse ali vsaj večino delnic indeksov DJ in SP500. Sklad vsebuje tri tisoč delnic.

> <https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_3000_Index>

* Russell 2000 vsebuje 2000 manjših podjetij iz indeksa Russell 3000

> <https://en.wikipedia.org/wiki/Russell_2000_Index>

***

#### <mark style="background-color:blue;">NEMČIJA</mark>

* DAX vsebuje 40 najboljšh nemških delnic (je nemški ekvivalent ameriškega indeksa DJ)

> <https://en.wikipedia.org/wiki/DAX>

***

#### <mark style="background-color:blue;">VELIKA BRITANIJA</mark>

* FTSE je indeks Britanskih delnic

> <https://en.wikipedia.org/wiki/FTSE_Group>

***

#### <mark style="background-color:blue;">JAPONSKA</mark>

* NIKKEI 225 vsebuje 225 največjih japonskih delnic

> <https://en.wikipedia.org/wiki/Nikkei_225>

***

**SO AKTIVNO VODENI SKLADI POVSOD PO SVETU MANJ USPEŠNI OD PASIVNIH SKLADOV?**

Povsod po svetu je temu tako, je pa to mnogo bolj izraženo v Sloveniji. V naši domovini so provizije aktivnih skladov v povprečju <mark style="background-color:$warning;">štirikrat višje</mark> kot v tujini zato ker smo Slovenci bolj naivni in manj finančno pismeni. Zato smo pripravljeni plačevati astronomske vsote denarja prodajalcem ki sami sebe imenujejo “svetovalci” in ki drug drugemu delijo nagrade za neuspešne produkte ( [Uspešnost slovenskih skladov](/financni-kompas/viri/ostalo/uspesnost-slovenskih-skladov.md)).

Podatki za ZDA so skoraj identični s podatki za EU: (Benchmark je povprečje donosov ki ga ponazarja indeks, slednjemu sledi indeksni sklad v ZDA in pasivni ETF v EU).

<figure><img src="https://1579778276-files.gitbook.io/~/files/v0/b/gitbook-x-prod.appspot.com/o/spaces%2FIUKt5LJJTZMquOKku6P3%2Fuploads%2FRfrAyOth6tjXPS06aeAa%2Fpp2_orig.jpg?alt=media&amp;token=9ddfb9fa-b08f-44bf-8656-04828a59428e" alt=""><figcaption></figcaption></figure>

> <https://www.wsj.com/articles/indexes-beat-stock-pickers-even-over-15-years-1492039859>
>
> [https://www.investopedia.com/news/passive-funds-crush-active-new-15year-study/
> ](<https://www.investopedia.com/news/passive-funds-crush-active-new-15year-study/&#xD;&#xA;>)

<figure><img src="https://1579778276-files.gitbook.io/~/files/v0/b/gitbook-x-prod.appspot.com/o/spaces%2FIUKt5LJJTZMquOKku6P3%2Fuploads%2FE1bKlISTCH4lwEfOyI7o%2Fpp3.png?alt=media&amp;token=36101d99-c5f6-4729-9be5-5588be576383" alt=""><figcaption></figcaption></figure>

> <https://www.spglobal.com/spdji/en/documents/spiva/spiva-europe-year-end-2015.pdf>

***

ZAKAJ AKTIVNO INVESTIRANJE ŠKODUJE VLAGATELJEM IN KORISTI FINANČNI INDUSTRIJI?

**Zato ker drugače biti ne more.**

1. **Prvič:** Predstavljajte si dve skupini vlagateljev: neaktivne lenobe in hiperaktivne borce.\
   Lenobe kupijo polovico vseh delnic, hiperaktivni borci prav tako. Lenobe ne bodo storile nič, borci pa bodo najeli najboljše upravitelje kar jih premore svet da bi iz svoje polovice iztisnili čim več.\
   Katera skupina bo po v prihodnosti imela več?\
   \
   Sliši se čudno vendar bodo lenobe imele mnogo višje donose od borcev.  \
   \
   Obe skupini bosta ohranili isto število enakih delnic torej bosta po preteku kateregakoli obdobja imeli do centa enako količino kapitala. Edina razlika med obema skupinama je v tem da prva ne bo plačevala “upravljalskih” stroškov, druga pa jih bo. In zakaj finančna industrija tega ljudem ne pove? Zato ker v skupini nekativnih lenob ne bo zaslužila (skoraj) nič. Zaradi tega “plemenitelji” premoženja redno pišejo borzne komentarje in si izmišljajo na videz “nove” finančne produkte katerih edini namen je to da bi iz Vas iztisnili čim več za “usluge” ki jih Vi ne potrebujete.

> <https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778>

2. Za vsakega kupca delnic obstaja prodajalec, in za vsakega prodajalca obstaja kupec. Tako kupec kot prodajalec vstopata v posel z izključnim namenom da bi zaslužila.

   Večina (90%) vseh transakcij največjih svetovnih borz izvedejo profesionalni trgovalci (institutional traders), ki s svojimi nakupi in prodajami med vsako sekundo trgovanja določijo ceno ki odraža vse informacije tistega trenutka. Zaradi napredka tehnologije cene vrednostnih papirjev (delnic, obveznic in derivativov) zadnjih 20. let zelo dobro odsevajo najbolj realno ceno. Zato ima vsak vrednostni papir ki trguje na borzi vsak trenutek isto možnost dobička ali izgube kot celoten indeks v katerem se giblje.

   Analitiki Wall Streeta so zaradi znanja, dostopa do informacij in najboljše tehnologije v veliki prednosti pred Vami in pred slovenskimi upravniki skladov. Trudite se kolikor hočete, z njimi nikoli ne boste mogli tekmovati. Tudi dve največji legendi Wall Streeta Warren Buffett in William Danoff zadnjih 15 let nimata večjih donosov kot SP500 ([Buffett-Danoff-SP500](/financni-kompas/viri/ostalo/buffett-danoff-sp500.md)).

   Možno je da bo v naslednjih 20. letih vzšla nova legenda ki bo imela boljše donose od povprečja, vendar je danes nemogoče napovedati kdo bo ta človek. Pa četudi bi to danes vedeli, davkoplačevalci Evropske Unije ne morejo kupiti ameriških vzajemnih skladov, lahko kupijo samo ETFe ki sledijo tem skladom. Velika večina aktivnih vzajemnih skladov pa nima odgovarjajočega ETFa in je zato nedostopna davkoplačevalcem izven ZDA.

   S tem ko slovenski aktivni upravitelji stavijo katere delnice bodo v prihodnje najdonosnejše pravijo da znajo pred profesionalnimi investitorji Wall Streeta odkriti podcenjene naložbe.
   \
   V ZDA trguje stotisoče profesionalcev. Imajo mogoče slovenski upravitelji dostop do informacijih ki so nedostopne Wall Streetu? Jim ameriška Fed vnaprej in pred vsemi drugimi sporoča bodoče obrestne mere tako da se lahko Slovenci pripravijo prvi? Imajo slovenski upravitelji boljše računalnike, boljše kristalne krogle ali kar direktno telefonsko povezavo z Bogom? Kaj je torej tisto kar imajo slovenski upravitelji in česar Wall Street nima da lahko zaračunavajo 4 krat višje letne stroške od ameriških aktivnih skladov in 30 krat višje stroške od pasivnih skladov?

{% hint style="danger" %}
**Tisto kar imajo so slovenski vlagatelji ki so zaradi finančne nepismenosti in neizmerne naivnosti pripravljeni plačevati astronomske provizije za produkte za katere niti ne vedo da so neuspešni. Le zakaj bi slovenski upravniki znižali stroške na povprečje razvitega sveta, če pa so jih slovenski vlagatelji pripravljeni plačevati?**\
&#x20;
{% endhint %}

* Namesto da se vtikate v delo analitikov Wall Streeta, se jim zahvalite za trud in kupite košarice delnic ki imajo nizke stroške: to so indeksni skladi v ZDA oziroma pasivni akumulirajoči ETFi v EU. Predstavljajte si analitike Wall Streeta kot kirurga ki bo operiral člana vase družine. Bi dovolili nekomu ki bere revijo Moje Zdravje da se vmešava v potek operacije?\
  \ <mark style="color:$success;">Pasivno investiranje</mark> (ki ima po vseh statističnih podatkih veliko višje donose od aktivnega) je pasivno le v tem da se Vi ne vmešavate v delo onih ki se najbolje spoznajo na ocenjevanje vrednosti delni&#x63;**. Aktivnost prepustite stotisočim analitikom Wall Street-a, vi pa zgolj pasivno vlagajte. Ignorirajte hrup ki ga namenoma ustvarjajo prodajalci aktivno vodenih skladov (finančna industrija):**

> [**https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4**](https://www.youtube.com/watch?v=8t8VqokOpj4)
>
> [**https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I** ](<https://youtu.be/Kh5x9Tz7R7I >)
>
> ​<https://youtu.be/fUpoK2ZOFWc>

* Aktivno upravljanje bi delovalo le pod pogojem da bi vsi drugi upravljalci (razen našega) bili neumni, leni ali altruistični in bi dovolili našemu upravljalcu da prvi kupi zmagujoče delnice. Vendar ostali upravljalci ne sedijo križem rok temveč kupijo obetavnejše delnice, jim z nakupom zvišajo ceno in izničijo profit za vse tiste ki kupijo delnice za njimi. Zato se aktivno upravljanje (skoraj) nikoli ne posreči.
  &#x20;V Sloveniji so aktivni skladi pravzaprav prikriti indeksni skladi ki pod krinko “aktivnosti” zaračunavajo astronomske provizije za usluge ki škodijo vlagateljem in koristijo “plemenitenjem”.

***