> For the complete documentation index, see [llms.txt](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/llms.txt). Markdown versions of documentation pages are available by appending `.md` to page URLs; this page is available as [Markdown](https://financna-pomoc.gitbook.io/financni-kompas/teoreticni-del/financni-instrumenti/obveznice-bonds.md). # ​Obveznice (bonds) V Italiji dvanajstega stoletja so se mesta često vojskovala med seboj za kar so potrebovala denar. Ker so se mestne oblasti bale da bodo dodatni davki vzpodbudili upor so si denar izposodili, meščanom pa so po preteku določenega časa obljubili povrnitev vsote z dodanimi obrestmi. Ker so se mesta obvezala da bodo denar vrnila so te finančne instrumente poimenovali obveznice. Denar so oblasti pridobile od meščanov na primarnem trgu, meščani pa so, če so hoteli, obveznice lahko prodali še pred iztekom pogodbe na sekundarnem trgu. \ Če je kazalo da utegne mesto vojno izgubiti je cena obveznic na sekundarnem trgu močno padla. Tisti ki je tvegal in kupil obveznice po znižani ceni na sekundarnem trgu je ob nepričakovani zmagi bogato zaslužil, ob porazu pa izgubil vse. \ Kasneje so obveznice začele izdajati tudi privatna podjetja. Če podjetje propade, mora najprej izplačati lastnike obveznic in šele zatem lastnike delnic. Obveznice kupujemo na dva načina: * Kadar kupimo individualno obveznico točno vemo koliko bomo dobili vendar bomo morali počakati do dneva zapadlosti. * Kadar kupimo obvezniški sklad (ETF) lahko delnico obvezniškega ETFa prodamo kadarkoli vendar nikoli ne vemo točno koliko bomo dobili. Mnogi sprašujete zakaj obvezniškim ETFom cena niha saj izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri? Res je da izdajatelj kupi obveznice po fiksni obrestni meri vendar jih med dozorevanjem nadomešča z novimi obveznicami. Če bodo obrestne mere naraščale bo cena obveznic na sekundarnem trgu padla, to pa zato ker ljudje ne bodo hoteli kupovati obveznic z nižjimi donosi če pa že imajo na razpolago obveznice z višjimi donosi. Zato bo za krajši čas prišlo do padca vrednosti ETFa. \ Ščasoma pa se bo ETF znebil obveznic z nižjimi donosi in jih nadomestil z novimi obreznicami ki že imajo višje donose. Zato bo čez določen čas vrednost istega ETFja narasla. Če pa bodo obrestne mere padale bo situacija obrnjena. Na spremembe obrestnih mer so bolj občutljive obveznice z daljšim dospetjem (maturity), zato bodo le te ob narašcanju obrestnih mer bolj padle, na dolgi rok pa bolj pridobile. \ Spodaj si lahko ogledate kako to izgleda v praksi: namesto ETFa bom uporabil odgovarjajoči indeksni sklad da bomo lahko šli nazaj do leta 1995 (takrat UCITS ETFov še ni bilo). VBTIX je indeksni sklad obveznic s povprečnim dospetjem 8.9 let in VBISX 2.8 let. Ker VBTIX bolj niha bo na daljši rok imel višje donose kot VBISX: > Če pa primerjate donose obveznic z donosi delnic je situacija podobna: ker delnice bolj nihajo kot obveznice bodo delnice na daljši čas imele višje donose: > Na kratko, če ste mladi in niste impulzivni vlagajte v bolj rizične finančne instrumente (delnice) saj boste na starost imeli veliko več. Če pa ste starejši ali če nimate živcev da bi "prebavili" padce, potem raje kupite manj rizične finančne instrumente vendar boste v tem primeru za večjo varnost plačali z manjšimi donosi ko boste stari. **Sigurnih velikih donosov pa v realnem svetu ni**. Obstajajo samo v lažnivih reklamah ki polnijo slovenski prostor. ***